Izhodišče: Bled

• Dolžina poti:
  24.0 km
• Čas poti:
  01:05:00
• Zahtevnost:
  Lahka
• Podlaga:
  Asfalt, Makadam

Opis poti

Pot začnemo na Bledu in se peljemo proti vasi Zasip, pod to vasjo zavijemo desno za Piškovco. Po kratkem spustu do mostu čez reko Savo Dolinko nas čaka manjši makadamski vzpon do naselja Breg. V Mostah pa prečkamo glavno cesto Jesenice - Lesce, za križiščem zavijemo desno, se peljemo mimo gostilne Kašar ter nadaljujemo našo pot skozi Rodine, Poljče do Begunj, kjer pri trgovini zavijemo desno mimo Elana do vasi Zgoša. Sredi vasi zavijemo desno proti Radovljici, mimo nakupovalnega centra Spar proti Lescam. Pri semaforju v Lescah zavijemo na kolesarsko stezo in nadaljujemo pot po starem Betinskem klancu nazaj na Bled.

Blejsko jezero, ki je nastalo ob umiku Bohinjskega ledenika in je dolgo 2120, široko 1380 ter globoko 30,6m, Blejski otok s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in 99 stopnicami, Blejski grad na skali, jama pod Babjim zobom, Župnijska cerkev, spomenik Josipu Plemlju in Francetu Prešernu, Graščina Grimšče, pletnarji in kočijaži so del lepote Bleda, ki si jih je potrebno ogledati Občina Žirovnica je polno kulturnih spomenikov. Obiščete lahko domačijo Matija Čopa, Antona Janše (prvi slovenski čebelar), kateremu je tudi posvečen čebelarski muzej v Radovljici, Župnijska cerkev, Cerkev Sv. Martina, Cerkev Sv. Radegunde, Cerkev Sv. Klemena, v Vrbi domačijo Franceta Prešerna,….

Srednjeveško mesto Radovljica je zraslo v 14. stoletju na rečnih terasa nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Srednjeveško obzidje z obrambnim jarkom zaokroža edinstvene primere srednjeveške arhitekture v Sloveniji - radovljiška Graščina, cerkev sv. Petra, Šivčeva hiša, Malijeva hiša s sramotilnim stebrom in grajski park. V Radovljici se nahaja edini mestni hotel Grajski dvor, delo arhitekta Ivana Vurnika. Gabrov drevored (od hotela proti staremu mestnemu jedru) poleg katerega leži grobnica padlim v drugi svetovni vojni. Drevored je ostanek graščinskega baročnega vrta, katerega je dala urediti rodbina Thurn-Valsassina v 17. in 18. stoletju. Poznosrednjeveški obrambni jarek je bil v zadnjih letih obnovljen (vstop v staro mestno jedro). Zgornja mestna vrata (vstop v staro mestno jedro), katera je nekoč ob dvižnem mostu varoval obokan obrambni stolp. Osrednji mestni trg ima na vsaki strani lepo vzdrževane spomenike srednjeveške in renesančne meščanske arhitekture. Radovljica je rojstno mesto Antona Tomaža Linharta, na ogled je njegova rojstna hiša iz leta 1634. Obiščete lahko tudi Lectarjevo hišo v kateri je najstarejša radovljiška gostilna. Vhodni portal, iz leta 1822, je delo znane kamnoseške delavnice Kocjančičev s Črnivca. Graščina v starem mestnem jedru je bila z gabrovim drevoredom prvotno povezana z lesenim hodnikom, kasneje pa s še danes uporabnim nasipom. Prvotni ortenburški grad je po potresu leta 1511 prezidal tedanji najemnik grof Dietrichstein, stoletje kasneje pa so jo dodatno razširili grofje Thurn-Valsassina. V pritličju je danes Glasbena šola, v prvem nadstropju je Čebelarski muzej, ki prikazuje dediščino slovenskega čebelarstva. Tu je tudi muzejska predstavitev življenja in del Antona Tomaža Linharta. Cerkev Sv. Petra je bila sezidana pred 750 leti v romanskem slogu. Sredi 15. stoletja je bila prezidana in povečana.

Iz Lesc lahko poletite nad Gorenjsko. V Lescah se nahajal letališče, kjer je možno poleteti nad gorenjskimi kraji.

Da na kolesarskem izletu želodčki ne bodo prazni, vam priporočamo obisk Gostilnice in okrepčevalnice Jur, ki se nahaja na železniški postaji v Lescah.
 

Postrežejo vam s toplimi napitki, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter z ostalimi osvežilnimi napitki.

Za vse lačne imajo dnevno sveže malice od 9. do 14. ure, lahko pa vam pripravijo kebab, hamburger, sendvič, različne solate, jedi z žara …

Predstavitev Gostilnice in okrepčevalnice Jur

OPOZORILO:
Za opisane kolesarske poti, točnost in natančnost podatkov avtor teh strani ne prevzema nobene odgovornosti. Kolesarske poti smo predstavili po naših najboljših močeh, odgovornost za izvedbo ture pa prevzame vsak izvajalec kolesarskih poti oziroma obiskovalec teh strani sam. Uredba o vožnji v naravnem okolju (UR. l. RS 16, 28/95)